Pregled
Glavno mesto: Helsinki
Uradni jezik(i) EU: finščina, švedščina
Država članica EU: od 1. januarja 1995
Valuta: članica evrskega območja od 1. januarja 1999
Schengensko območje: članica od 25. marca 2001
Številčni podatki:
- Površina: 338 411 km2
- Št. prebivalcev: 5 563 970 (2023)
(Vir: Eurostat – podatki o površini in prebivalstvu)
Politični sistem
Finska je parlamentarna republika s predsednikom vlade, ki je voditelj vlade, in predsednikom, ki je voditelj države. Vlada ima sedež v Helsinkih, lokalni upravni organi pa v 309 mestnih občinah. Država je razdeljena na 19 regij in 70 podregij. Najmanjša regija Åland je avtonomni arhipelag na jugozahodu. Severna regija Laponska zajema naselitveno območje Samijev, kjer domuje približno polovica domorodnega ljudstva Sami na Finskem (imenujejo jih tudi Laponci).
Trgovina in gospodarstvo
Finska je po BDP na prebivalca z 39 000 evrov na devetem mestu v Evropski uniji, kar je precej nad povprečjem EU (35 500 evrov). Predstavlja 1,8 % skupnega BDP EU.
(Vir: Eurostat – podatki o BDP na prebivalca in BDP)
(Vir: Eurostat – podatki o izvozu in uvozu)
V Evropskem parlamentu je 14 predstavnikov Finske. Več o finskih poslancih Evropskega parlamenta in dejavnostih informacijske pisarne Evropskega parlamenta na Finskem.
V Svetu EU se redno sestajajo ministri držav članic, sprejemajo zakonodajo EU in usklajujejo politike. Predstavniki finske vlade se večkrat letno udeležujejo sej Sveta, ki se osredotočajo na njihovo področje pristojnosti.
Svet EU nima stalnega predsednika, kot ga imata Komisija ali Evropski parlament, pač pa njegovo delo usmerja država, ki predseduje Svetu EU. Predsedstvo se menja vsakih šest mesecev.
V šestih mesecih predsedovanja posamezne države njeni ministri vodijo seje Sveta v zvezi s posameznim področjem, sodelujejo pri določitvi dnevnega reda sej in skrbijo za dialog z drugimi institucijami EU.
Finsko predsedovanje Svetu EU:
julij–december 1999 | julij–december 2006 | julij–december 2019
Evropska komisarka, ki jo je imenovala Finska, je Jutta Urpilainen. Pristojna je za mednarodna partnerstva.
Komisija ima v vsaki državi EU svoje predstavništvo. Več informacij o predstavništvu Komisije na Finskem.
Finska ima devet predstavnikov v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru. Ta posvetovalni organ predstavlja delodajalce, delojemalce in druge interesne skupine ter pripravlja mnenja o predlagani zakonodaji EU, predvsem glede možnih sprememb delovnih in socialnih razmer v različnih državah.
Finska ima devet predstavnikov v Evropskem odboru regij, skupščini predstavnikov regionalnih in lokalnih oblasti EU. Ta posvetovalni organ pripravlja mnenja o predlagani zakonodaji in skrbi, da se upoštevajo stališča vsake posamezne regije EU.
Stiki Finske z institucijami EU potekajo prek njenega stalnega predstavništva v Bruslju. Glavna naloga tega finskega „veleposlaništva v EU‟ je skrbeti, da se finski interesi in politike v EU čim bolj upoštevajo in uresničujejo.
Proračun in financiranje
Koliko Finska prispeva in koliko sredstev prejme od EU?
Proračun EU je orodje, ki zagotavlja, da Evropa ostaja demokratična, mirna, uspešna in konkurenčna sila. EU ga uporablja za financiranje svojih prednostnih nalog in velikih projektov, ki jih večina posameznih držav EU ne bi mogla financirati sama.
Koristi članstva v EU so bistveno večje od višine prispevkov v proračun EU, kar potrjujejo številni primeri. Vse države članice imajo koristi od enotnega trga in usklajenega pristopa k skupnim izzivom migracij, terorizma in podnebnih sprememb ter konkretneje od boljše prometne infrastrukture, posodobljenih in digitaliziranih javnih storitev ter najsodobnejše zdravstvene oskrbe.
Finančni prispevki držav članic v proračun EU so določeni pravično. Močnejše je gospodarstvo države, več plača – in obratno.
Pri proračunu EU ne gre za dajanje in sprejemanje, temveč za skupno prispevanje k temu, da bi Evropa in svet postala boljši prostor za vse nas.
Odhodki in prihodki proračuna EU po državah in letih
Projekti na Finskem, ki jih financira EU
Finančna sredstva iz proračuna EU se porabijo za financiranje programov in projektov v vseh državah EU, na primer za gradnjo cest, raziskovalne dejavnosti in varstvo okolja.
Več informacij o koristih, ki jih ima Finska od financiranja EU, in sredstvih za okrevanje v državi ali regiji.