Glavno mesto: Ljubljana
Uradni jezik(i) EU: slovenščina
Država članica EU: od 1. maja 2004
Valuta: evro, članica evrskega območja od 1. januarja 2007
članica schengenskega območja od 21. decembra 2007
Številčni podatki:
- površina: 20 273 km2
- prebivalstvo: 2 116 792 (2023)
(Vir: Eurostat – podatki o površini in prebivalstvu)
Politični sistem
Slovenija je parlamentarna demokratična republika. Vlado vodi predsednik vlade. Predsednik države je izvoljen na neposrednih volitvah. Vlada je nosilec izvršilne in upravne oblasti. Predsednika vlade in ministre izvoli parlament. Slovenija nima regij, razdeljena je na 212 občin.
Trgovina in gospodarstvo
Slovenski BDP na prebivalca v višini 31 900 evrov je pod povprečjem EU (35 500 evrov). Predstavlja 0,3 % skupnega BDP EU.
(Vir: Eurostat – podatki o BDP na prebivalca in BDP)
(Vir: Eurostat – podatki o izvozu in uvozu)
V Evropskem parlamentu je 8 predstavnikov Slovenije. Več o slovenskih poslancih Evropskega parlamenta in dejavnostih informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji.
V Svetu EU se redno sestajajo ministri držav članic, sprejemajo zakonodajo EU in usklajujejo politike. Predstavniki slovenske vlade se večkrat letno udeležujejo sej Sveta, ki se osredotočajo na njihovo področje pristojnosti.
Svet EU nima stalnega predsednika, kot ga imata Komisija ali Evropski parlament, pač pa njegovo delo usmerja država, ki predseduje Svetu EU. Predsedstvo se menja vsakih šest mesecev.
V šestih mesecih predsedovanja posamezne države njeni ministri vodijo seje Sveta v zvezi s posameznim področjem, sodelujejo pri določitvi dnevnega reda sej in skrbijo za dialog z drugimi institucijami EU.
Slovensko predsedovanje Svetu EU:
januar–junij 2008 | julij–december 2021
Evropski komisar, ki ga je imenovala Slovenija, je Janez Lenarčič. Pristojen je za krizno upravljanje. Komisija ima v vsaki državi EU svoje predstavništvo. Več informacij o predstavništvu Komisije v Sloveniji.
Slovenija ima 7 predstavnikov v Evropskem ekonomsko–socialnem odboru. Ta posvetovalni organ predstavlja delodajalce, delojemalce in druge interesne skupine ter pripravlja mnenja o predlagani zakonodaji EU, predvsem glede možnih sprememb delovnih in socialnih razmer v različnih državah.
Slovenija ima 7 predstavnikov v Evropskem odboru regij, skupščini predstavnikov regionalnih in lokalnih oblasti EU. Ta posvetovalni organ pripravlja mnenja o predlagani zakonodaji in skrbi, da se upoštevajo stališča vsake posamezne regije EU.
Stiki Slovenije z institucijami EU potekajo prek njenega stalnega predstavništva v Bruslju. Glavna naloga tega slovenskega „veleposlaništva v EU“ je skrbeti, da se slovenski interesi in politike v EU čim bolj upoštevajo in uresničujejo.
Proračun in financiranje
Koliko Slovenija prispeva in koliko sredstev prejme od EU
Proračun EU je orodje, ki zagotavlja, da Evropa ostaja demokratična, mirna, uspešna in konkurenčna sila. EU ga uporablja za financiranje svojih prednostnih nalog in velikih projektov, ki jih večina posameznih držav EU ne bi mogla financirati sama.
Koristi članstva v EU so bistveno večje od višine prispevkov v proračun EU, kar potrjujejo številni primeri. Vse države članice imajo koristi od enotnega trga in usklajenega pristopa k skupnim izzivom migracij, terorizma in podnebnih sprememb ter konkretneje od boljše prometne infrastrukture, posodobljenih in digitaliziranih javnih storitev ter najsodobnejše zdravstvene oskrbe.
Finančni prispevki držav članic v proračun EU so določeni pravično. Močnejše je gospodarstvo države, več plača – in obratno.
Pri proračunu EU ne gre za dajanje in sprejemanje, temveč za skupno prispevanje k temu, da bi Evropa in svet postala boljši prostor za vse nas.
Odhodki in prihodki proračuna EU po državah in letih
Projekti v Sloveniji, ki jih financira EU
Finančna sredstva iz proračuna EU se porabijo za financiranje programov in projektov v vseh državah EU, na primer za gradnjo cest, raziskovalne dejavnosti in varstvo okolja.
Več informacij o koristih, ki jih ima Slovenija od financiranja EU, in sredstvih za okrevanje v državi ali regiji.