Preskoči na glavno vsebino
Zastava Evropske unije
slovenščinaslovenščina

Širitev EU

Kaj je širitev?

Širitev pomeni, da se Evropski uniji pridružijo nove države. To se je v zgodovini EU zgodilo že večkrat, pri čemer so se vsakič preoblikovale EU in države, ki so se ji pridružile.   

Širitev EU je znatno prispevala k širjenju stabilnosti, miru in blaginje po vsej celini.

Prednosti za države, ki se pridružijo EU

Širitev prinaša številne prednosti za nove države članice, med drugim:

  • politično stabilnost,
  • svobodno izbiro za državljane in državljanke, da lahko živijo, študirajo ali delajo kjer koli v EU,
  • povečan obseg trgovine z dostopom do enotnega trga,
  • povečan obseg financiranja in naložb,
  • višje socialne, okoljske in potrošniške standarde.

Več informacij o prednostih in dosežkih Evropske unije

Prednosti za EU

Širitev prinaša prednosti tudi za EU, saj pomeni:

  • večjo blaginjo in več priložnosti za evropske državljane in podjetja,
  • večjo vlogo na svetovnem prizorišču,
  • večjo kulturno raznolikost,
  • spodbujanje demokracije, pravne države in človekovih pravic,
  • naložbo v mir in varnost v Evropi.

Katere države se lahko pridružijo EU?

Vsaka evropska država se lahko pridruži EU, če izpolnjuje merila za članstvo, znana tudi kot københavnska merila. Države, ki se želijo pridružiti EU, morajo imeti na primer:

  • stabilne institucije, ki so sposobne zagotoviti demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic in varstvo manjšin, 
  • delujoče tržno gospodarstvo in sposobnost obvladovanja konkurenčnega pritiska trga EU, 
  • sposobnost prevzemanja obveznosti članstva v EU, vključno s sposobnostjo izvajanja celotne zakonodaje EU in spoštovanja ciljev Unije. 

Potek širitve

Vsaka država, ki zaprosi za članstvo v EU, mora izpolnjevati enake stroge zahteve in slediti istemu strogemu postopku, da postane država članica. 

Ta postopek, ki se imenuje pristopni proces, je sestavljen iz treh glavnih korakov. To so:  

Prvi korak: kandidatura

Država, ki se želi pridružiti EU, mora vložiti prošnjo za članstvo pri Svetu EU. Svet nato pozove Evropsko komisijo, naj preveri, ali je država prosilka sposobna izpolnjevati merila za članstvo.

Svet se na podlagi priporočil Komisije odloči, ali bo državi podelil status kandidatke in začel uradna pogajanja za njen pristop k Uniji. S to odločitvijo se morajo strinjati vse države članice EU.

Drugi korak: pogajanja o članstvu 

Med pogajanji o članstvu se država kandidatka pripravlja na izvajanje zakonodaje in standardov EU, imenovanih pravni red EU.

Komisija med pogajanji spremlja napredek kandidatke pri teh reformah ter o tem obvešča Svet in Evropski parlament z rednimi poročili in sporočili.

Tretji korak: pristop

Po zaključku pogajanj Komisija poda mnenje o tem, ali je kandidatka pripravljena, da postane država članica. Če Komisija meni, da je kandidatka pripravljena, se pripravi pristopna pogodba. V tem dokumentu so podrobno opisani pogoji članstva države v EU.

Pristopno pogodbo morajo nato potrditi Evropska komisija, Evropski svet in Evropski parlament, preden jo podpišejo in ratificirajo vse države članice EU in država kandidatka. 

Država kandidatka se uradno pridruži EU na datum, ki je določen v njeni pristopni pogodbi.

A collection of images from Albania, Bosnia and Herzegovina, Kosovo, Montenegro, North Macedonia, and Serbia.
Posebni proces za države Zahodnega Balkana

Za partnerice z Zahodnega Balkana je vzpostavljen poseben širitveni proces, imenovan stabilizacijsko-pridružitveni proces. Partnerice, ki so trenutno vključene v ta proces, so Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija.

Cilj stabilizacijsko-pridružitvenega procesa je politična in gospodarska stabilizacija teh partneric, da bodo sčasoma pripravljene na pridružitev EU. EU namerava to doseči z:

  • zagotavljanjem finančne pomoči,
  • omogočanjem enostavnega dostopa do trgov EU,
  • spodbujanjem sodelovanja med državami v regiji.

Komisija je nedavno sprejela novi načrt za rast za Zahodni Balkan. Cilj tega načrta je pripraviti partnerice z Zahodnega Balkana na pristop z gospodarskimi reformami in naložbami ter državljanom v regiji omogočiti nekatere prednosti članstva v EU. 

Več o ukrepih EU za Zahodni Balkan

Zgodovina širitve

Od ustanovitve EU, pri kateri je sodelovalo šest ustanovnih članic, je bilo izvedenih sedem širitev. Danes je v EU 27 držav. 

  1. 1. 7. 2013
    Sedma širitev

    V zadnji širitvi se EU pridruži Hrvaška.

  2. 1. 1. 2007
    Šesta širitev

    EU se pridružita Bolgarija in Romunija.

  3. 1. 5. 2004
    Peta širitev

    EU se pridruži deset novih držav: Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. To je največja širitev po številu ljudi in držav.

  4. 1. 1. 1995
    Četrta širitev

    Evropski uniji (EU), ki je naslednica EGS po podpisu Maastrichtske pogodbe leta 1993, se pridružijo Avstrija, Finska in Švedska. 15 držav članic zdaj zajema skoraj vso zahodno Evropo.

  5. 1. 1. 1986
    Tretja širitev

    EGS se pridružita Španija in Portugalska. Število držav članic je zdaj 12.

  6. 1. 1. 1981
    Druga širitev

    Po pridružitvi Grčije število držav članic EGS postane dvomestno.

  7. 1. 1. 1973 
    Prva širitev 

    EGS se pridružijo Danska, Irska in Združeno kraljestvo, s čimer se število držav članic poveča na devet.

  9. 25. 3. 1957
    Ustanovne članice

    Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska podpišejo Rimsko pogodbo. S tem se ustanovi Evropska gospodarska skupnost (EGS), ki pozneje postane EU, kot jo poznamo danes.

Nadaljnja širitev EU

Možna je nadaljnja širitev EU, saj je v pristopni proces trenutno vključenih deset držav kandidatk.

Države kandidatke

Tem državam je bil podeljen status kandidatke in trenutno izvajajo reforme, s katerimi bodo svoje državne zakone uskladile s pravili, predpisi in standardi EU.

Potencialna kandidatka

Potencialna kandidatka je zaprosila za članstvo v EU, vendar ji status kandidatke še ni bil podeljen.

Dodatne informacije