Pregled
Glavno mesto: Zagreb
Uradni jezik(i) EU: hrvaščina
Država članica EU: od 1. julija 2013
Valuta: članica evrskega območja od 1. januarja 2023
Članica schengenskega območja od 1. januarja 2023
Številčni podatki:
- površina: 56 594 km2
- prebivalstvo: 3 850 894 (2023)
(Vir: Eurostat – podatki o površini in prebivalstvu)
Politični sistem
Hrvaška je parlamentarna republika s predsednikom vlade, ki je voditelj vlade, in predsednikom, ki je voditelj države. Oblast se deli na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo. Parlament ima zakonodajno oblast in nadzoruje delo izvršilne oblasti. Poslance volijo vsake štiri leta.
Trgovina in gospodarstvo
Hrvaški BDP na prebivalca v višini 25 800 evrov je pod povprečjem EU (35 500 evrov). Predstavlja 0,4 % skupnega BDP EU.
(Vir: Eurostat – podatki o BDP na prebivalca in BDP)
(Vir: Eurostat – podatki o izvozu in uvozu)
V Evropskem parlamentu je 12 predstavnikov Hrvaške. Več o hrvaških poslancih Evropskega parlamenta in dejavnostih informacijske pisarne Evropskega parlamenta na Hrvaškem.
V Svetu EU se redno sestajajo ministri držav članic, sprejemajo zakonodajo EU in usklajujejo politike. Predstavniki hrvaške vlade se večkrat letno udeležujejo sej Sveta, ki se osredotočajo na njihovo področje pristojnosti.
Svet EU nima stalnega predsednika, kot ga imata Komisija ali Evropski parlament, pač pa njegovo delo usmerja država, ki predseduje Svetu EU. Predsedstvo se menja vsakih šest mesecev.
V šestih mesecih predsedovanja posamezne države njeni ministri vodijo seje Sveta v zvezi s posameznim področjem, sodelujejo pri določitvi dnevnega reda sej in skrbijo za dialog z drugimi institucijami EU.
Hrvaško predsedovanje Svetu EU:
januar–junij 2020
Evropska komisarka, ki jo je imenovala Hrvaška, je Dubravka Šuica, ki je podpredsednica, pristojna za demografijo in demokracijo.
Komisija ima v vsaki državi EU svoje predstavništvo. Več informacij o predstavništvu Komisije na Hrvaškem.
Hrvaška ima v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru9 predstavnikov. Ta posvetovalni organ predstavlja delodajalce, delojemalce in druge interesne skupine ter pripravlja mnenja o predlagani zakonodaji EU, predvsem glede možnih sprememb delovnih in socialnih razmer v različnih državah.
Hrvaška ima v Evropskem odboru regij, skupščini predstavnikov regionalnih in lokalnih oblasti EU, 9 predstavnikov. Ta posvetovalni organ pripravlja mnenja o predlagani zakonodaji in skrbi, da se upoštevajo stališča vsake posamezne regije EU.
Stiki Hrvaške z institucijami EU potekajo tudi prek njenega stalnega predstavništva v Bruslju. Glavna naloga tega hrvaškega „veleposlaništva v EU‟ je skrbeti, da se hrvaški interesi in politike v EU čim bolj upoštevajo in uresničujejo.
Proračun in financiranje
Koliko Hrvaška prispeva in koliko sredstev prejme od EU
Proračun EU je orodje, ki zagotavlja, da Evropa ostaja demokratična, mirna, uspešna in konkurenčna sila. EU ga uporablja za financiranje svojih prednostnih nalog in velikih projektov, ki jih večina posameznih držav EU ne bi mogla financirati sama.
Koristi članstva v EU so bistveno večje od višine prispevkov v proračun EU, kar potrjujejo številni primeri. Vse države članice imajo koristi od enotnega trga in usklajenega pristopa k skupnim izzivom migracij, terorizma in podnebnih sprememb ter konkretneje od boljše prometne infrastrukture, posodobljenih in digitaliziranih javnih storitev ter najsodobnejše zdravstvene oskrbe.
Finančni prispevki držav članic v proračun EU so določeni pravično. Močnejše je gospodarstvo države, več plača – in obratno.
Pri proračunu EU ne gre za dajanje in sprejemanje, temveč za skupno prispevanje k temu, da bi Evropa in svet postala boljši prostor za vse nas.
Odhodki in prihodki proračuna EU po državah in letih
Projekti na Hrvaškem, ki jih financira EU
Finančna sredstva iz proračuna EU se porabijo za financiranje programov in projektov v vseh državah EU, na primer za gradnjo cest, raziskovalne dejavnosti in varstvo okolja.
Več informacij o koristih, ki jih ima Hrvaška od financiranja EU, in sredstvih za okrevanje v državi ali regiji.