Nizozemski politik Johan Willem Beyen je druge evropske voditelje prepričal, da so podprli njegov načrt za celostno gospodarsko sodelovanje.
Življenje in zgodovinsko ozadje
Ko je Beyen sredi 50. let prejšnjega stoletja pripravljal svoj predlog za carinsko unijo, se je zavedal, kako težko bo prepričati zadržane oblasti v rodni Nizozemski in drugje v Evropi v nadaljnje povezovanje. Po ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo so bili mnogi voditelji previdni glede nadaljnjega povezovanja, zlasti kar zadeva gospodarstvo. Vendar je Beyen vztrajal, saj je bil prepričan, da je napočil čas za še tesnejše sodelovanje med evropskimi narodi.
Vizija za Evropo
Bistvo Beyenovega načrta je bilo prepričanje, da je potrebno tesnejše gospodarsko sodelovanje, in to ne le na področju premoga in jekla. Potreben je bil skupni trg za vse proizvode po zgledu sporazuma držav Beneluksa (Belgije, Nizozemske in Luksemburga), podpisanega leta 1944. S predstavitvijo „Beyenovega načrta“ na konferenci v Messini leta 1955 je uveljavil svoje prepričanje, da politične enotnosti ni mogoče doseči brez skupnega trga s skupno odgovornostjo za gospodarsko in socialno politiko. Na koncu je po sprejetju načrta šest držav marca 1957 podpisalo Rimski pogodbi ter s tem ustanovilo Evropsko gospodarsko skupnost in Euratom.
Od konference v Messini do Rimskih pogodb
(Te vsebine ni v vašem jeziku.)