Sodišče Evropske unije

Pregled

• Naloge: skrbi za enotno razlago in uporabo prava EU v vseh državah EU; skrbi, da države in institucije EU ravnajo v skladu s pravom EU
• Člani:
  • Sodišče Evropske unije: en sodnik iz vsake države EU ter 11 generalnih pravobranilcev
  • Splošno sodišče: dva sodnika iz vsake države EU
• Leto ustanovitve: 1952
• Sedež: Luxembourg
• Spletišče: Sodišče Evropske unije

Sodišče Evropske unije razlaga pravo EU in tako skrbi, da se uporablja na enak način v vseh državah EU; rešuje tudi pravne spore med državami članicami in institucijami EU.

V določenih okoliščinah rešuje tudi tožbe, ki jih posamezniki, podjetja in organizacije vložijo proti instituciji EU, ker je kršila njihove pravice.

Delo Sodišča Evropske unije

Sodišče EU razsoja o zadevah, ki se mu predložijo. Najpogostejši vidiki so:

• Razlaga prava (predhodno odločanje): nacionalna sodišča držav EU morajo skrbeti za pravilno uporabo prava EU, vendar se lahko zgodi, da ga v različnih državah različno razlagajo. Če je nacionalno sodišče v dvomih glede razlage ali veljavnosti zakonodaje EU, lahko zaprosi za pojasnilo Sodišče Evropske unije. Po enaki poti lahko tudi preveri, ali je nacionalni predpis ali praksa v skladu s pravom EU.
• Uveljavljanje prava (postopki za ugotavljanje kršitev): gre za tožbo proti državi članici, ker krši zakonodajo EU. Vloži jo lahko Evropska komisija ali druga država EU. Če Sodišče ugotovi kršitev, jo mora država takoj odpraviti, sicer lahko sledi nov postopek, v katerem Sodišče lahko državi naloži globo.
• Razveljavitev pravnih aktov EU (ničnostne tožbe): če je pravni akt EU v očitnem nasprotju s pogodbami EU ali temeljnimi pravicami, ga lahko Sodišče razveljavi na zahtevo države EU, Sveta EU, Evropske komisije in (v nekaterih primerih) Evropskega parlamenta.
  Razveljavitev pravnega akta EU lahko od Sodišča zahtevajo tudi posamezniki, ki so zaradi določenega akta neposredno prizadeti.
• Ukrepanje proti instituciji EU zaradi opustitve ukrepanja (tožbe zaradi nedelovanja): dolžnost Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije je, da v določenih okoliščinah sprejmejo določene odločitve. Če jih ne sprejmejo, se lahko države EU, druge institucije EU in (pod določenimi pogoji) posamezniki in podjetja pritožijo na Sodišču.
• Sankcioniranje institucij EU (odškodninske tožbe): vsak posameznik ali podjetje, katerega interesi so bili oškodovani zaradi ukrepanja ali neukrepanja institucij EU oziroma njihovega osebja, lahko na Sodišču proti njim vloži tožbo.

Sestava

Sodišče Evropske unije sestavljata dva organa:

• Sodišče, ki obravnava zahteve nacionalnih sodišč za predhodno odločanje, nekatere ničnostne tožbe in pritožbe.
• Splošno sodišče – obravnava ničnostne tožbe posameznikov, podjetij in v nekaterih primerih držav EU. V praksi to pomeni predvsem zadeve v zvezi s konkurenčnim pravom, državno pomočjo, trgovino, kmetijstvom, blagovnimi znamkami.

Vsakega sodnika in generalnega pravobranilca skupaj imenujejo države EU za dobo šest let z možnostjo ponovnega imenovanja. Sodniki vsakega sodišča izvolijo svojega predsednika za dobo treh let z možnostjo podaljšanja.

Način dela Sodišča Evropske unije

Vsaka zadeva se dodeli enemu sodniku (sodnik poročevalec) in enemu generalnemu pravobranilcu. Zadeve se obravnavajo po dveh postopkih:

• Pisni postopek
  • stranke v postopku predložijo Sodišču pisne izjave – pisna stališča lahko predložijo tudi nacionalni organi, institucije EU in včasih posamezniki;
  • sodnik poročevalec pripravi poročilo s povzetkom in ga predloži v razpravo na upravni seji Sodišča, kjer odločijo:
    • koliko sodnikov se bo ukvarjalo z zadevo: 3, 5 ali 15 (celotni sodni senat), pač glede na pomen in zahtevnost zadeve. Z zadevo se največkrat ukvarja pet sodnikov, zelo redko celotni sodni senat;
    • ali je potrebna obravnava (ustni postopek) in ali je potrebno uradno mnenje generalnega pravobranilca.
• Ustni postopek – javna obravnava
  • Odvetniki obeh strani zadevo predstavijo sodnikom in generalnemu pravobranilcu in odgovarjajo na njihova vprašanja.
  • Če je Sodišče odločilo, da je potrebno mnenje generalnega pravobranilca, ga ta predstavi nekaj tednov po zaslišanju.
  • Sodniki se nato posvetujejo in razglasijo sodbo.
• Postopek na Splošnem sodišču je podoben, le da zadeve največkrat rešujejo trije sodniki, generalnega pravobranilca ni.

Sodišče Evropske unije in državljani

Posamezniki in podjetja, ki so bili zaradi ukrepanja ali neukrepanja institucije EU ali njenega osebja oškodovani, lahko na Sodišču vložijo tožbo na dva načina:

• posredno preko nacionalnega sodišča (ki lahko odloči, da bo zadevo predal Sodišču Evropske unije)
• neposredno na Splošnem sodišču, kadar odločitev institucije EU oškoduje posameznika neposredno

Kadar pravo EU kršijo organi države EU, je treba vložiti uradno pritožbo.

Več o pravicah po zakonodaji EU

Vpogled v dokumente

Dostop do informacij

Sodni koledar Sodišča Evropske unije

Pretočne vsebine Sodišča Evropske unije

Dodatne informacije

Kdo je kdo

Letno poročilo

Novejše sodbe in mnenja

Sodna praksa

Publikacije

Knjižnica Sodišča Evropske unije

Obiščite Sodišče

Zaposlitev