Upravljanje evra

Evro je druga najpogosteje uporabljena valuta v svetovnih finančnih transakcijah in privlačna rezervna valuta za države po vsem svetu.  

Obrestne mere evrskega območja vplivajo na gospodarska gibanja in stabilnost cen. Za upravljanje dnevnih gibanj in menjav valut je pristojna neodvisna Evropska centralna banka (ECB). Evropska centralna banka s sedežem v Frankfurtu je centralna banka 21 držav Evropske unije, ki so uvedle evro. Pristojna je za ohranjanje stabilnosti cen in kupne moči enotne valute. 

Čeprav so davki in nacionalni proračuni še naprej v pristojnosti posameznih držav, so se nacionalne vlade dogovorile o skupnih pravilih o javnih financah, da bi lahko usklajevale svoje dejavnosti za zagotavljanje stabilnosti, rasti in zaposlovanja. 

Finančni ministri držav evrskega območja se večkrat letno sestanejo na srečanju Evroskupine in razpravljajo o vprašanjih, povezanih z evrom. Poleg tega usklajujejo gospodarske in proračunske politike svojih držav, da bi ustvarili pogoje za močnejšo gospodarsko rast. 

Proizvodnja kovancev in bankovcev

Od leta 2002 evrske bankovce skupaj proizvajajo nacionalne centralne banke evrskega območja. Vsaka nacionalna centralna banka je odgovorna za del skupne letne proizvodnje v enem ali več apoenih. 

Za kovanje evrskih kovancev so odgovorne nacionalne vlade držav evrskega območja. 

Ukrepi proti ponarejanju

Pri zasnovi evrskih kovancev in bankovcev je bila posebna pozornost namenjena varnosti. Do ponarejanja evra vse od njegove uvedbe prihaja v razmeroma majhnem obsegu. Ker pa so evrski bankovci in oblikovno različno zasnovani evrski kovanci posamezne države zakonito plačilno sredstvo v celotnem evrskem območju, so potrebna skupna pravila in usklajevanje, da se zagotovi enaka učinkovitost ukrepov proti ponarejanju v vseh državah. Politika EU na področju boja proti ponarejanju temelji na štirih stebrih: preprečevanje ponarejanja in boj proti njemu, usposabljanje in sodelovanje.