Skip to main content

Vrste zakonodajnih aktov

Cilji iz Pogodb EU se uresničujejo z različnimi vrstami pravnih aktov. Nekateri so zavezujoči, drugi ne. Nekateri se uporabljajo za vse države EU, drugi pa samo za nekatere.

Uredbe

„Uredba“ je zavezujoč zakonodajni akt. V celoti jo je treba uporabljati po vsej EU. Ko je na primer leta 2022 prenehala veljati uredba EU o odpravi cen gostovanja med potovanjem po EU, sta Parlament in Svet sprejela novo uredbo, da bi se izboljšala jasnost prejšnje uredbe in zagotovila uporaba skupnega pristopa glede stroškov gostovanja še nadaljnjih deset let.

Direktive

„Direktiva“ je zakonodajni akt, s katerim se določi cilj, ki ga morajo doseči vse države EU. Vendar posamezne države same določijo svoje zakone za dosego teh ciljev. Tak primer je direktiva EU o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo, ki zmanjšuje vpliv nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje, na primer z zmanjšanjem ali celo prepovedjo uporabe plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, kot so krožniki, slamice in lončki za pijačo.

Sklepi

„Sklep“ je zavezujoč za tiste, na katere je naslovljen (npr. državo EU ali posamezno družbo), in se uporablja neposredno. Svet je na primer izdal sklep o uvedbi eura na Hrvaškem 1. januarja 2023. Sklep se je torej nanašal samo na to državo.

Priporočila

„Priporočilo“ ni zavezujoče. Ko je Komisija izdala priporočilo, naj ponudniki medijskih storitev iz držav EU izboljšajo preglednost lastništva in zaščitijo uredniško neodvisnost, to ni imelo pravnih posledic. Priporočilo institucijam omogoča, da izrazijo svoja stališča in predlagajo ukrepanje, ne da bi naslovnikom priporočila naložile kakršno koli pravno obveznost.

Mnenja

Mnenje je nezavezujoča izjava institucij, ki naslovnikom ne nalaga nikakršnih pravnih obveznosti. Mnenje ni pravno zavezujoče. Izdajo ga lahko vse glavne institucije EU (Evropska komisija, Svet EU, Evropski parlament), Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor. Ko se pripravlja zakonodaja, odbora izdata mnenje o določenem regionalnem ali socialno-ekonomskem vidiku posameznega vprašanja. Evropski ekonomsko-socialni odbor je na primer izdal mnenje o Komisijini strategiji EU naslednje generacije za mala in srednja podjetja.