Politika, pravo – postopek odločanja | Evropska unija
Preskoči na glavno vsebino

Kako se odloča o politiki EU

Postopek odločanja v EU

V postopku odločanja v EU sodelujejo tri glavne institucije:

  1. Evropski parlament, ki zastopa državljane EU;
  2. Svet Evropske unije, ki zastopa vlade držav članic EU;
  3. Evropska komisija, ki zastopa splošne interese EU.

O politikah EU se običajno odloča po rednem zakonodajnem postopku, pri katerem tri glavne institucije dosežejo dogovor o določenem zakonodajnem aktu. 

Priprava zakonodaje EU

Preden Komisija predlaga nove pobude, oceni morebitne gospodarske, socialne in okoljske učinke.

V ta namen pripravi poročilo, imenovano „ocena učinka“, v katerem navede prednosti in pomanjkljivosti različnih možnosti politike. V oceni učinka so upoštevani prispevki nevladnih organizacij, nacionalnih organov in gospodarstva ter strokovnih skupin, ki svetujejo o tehničnih vprašanjih.

Posamezniki, podjetja in organizacije lahko izrazijo svoje mnenje o načrtovanih pobudah v okviru javnih posvetovanj (anket) in tako, da odgovorijo na pozive k predložitvi dokazov, objavljene na portalu Komisije Povejte svoje mnenje – javna posvetovanja in povratne informacije.

Komisija pri pripravi novih pobud ali pregledu obstoječih politik in predpisov upošteva ocene obstoječih politik in predpisov na tem področju. Informacije zbira tudi v okviru dialogov o izvajanju z industrijo in MSP, socialnimi partnerji, regionalnimi in lokalnimi organi ter s preverjanjem primernosti predpisov EU.

Nacionalni parlamenti lahko uradno izrazijo svoje zadržke ali izdajo mnenje, če menijo, da bi bilo vprašanje bolje obravnavati na nacionalni ravni kot na ravni EU.

Kako Komisija načrtuje nove pobude in o njih odloča

Pregled in sprejetje zakonodajnih aktov EU

Ko Komisija predstavi svoj predlog, ga Parlament in Svet pregledata in lahko predlagata spremembe. Običajno se Parlament, Svet in Komisija sestanejo, da bi ugotovili, ali lahko dosežejo soglasje o celotnem sklopu predlaganih sprememb.

Svet lahko ugovore Komisije razveljavi s soglasnim sklepom, Komisija pa lahko predlog umakne tudi, če meni, da ga je Parlament preveč spremenil. Če tri institucije ne morejo doseči soglasja o skupnem končnem besedilu, se opravi druga obravnava.

V drugi obravnavi lahko Parlament in Svet predlagata nadaljnje spremembe. Parlament lahko predlog tudi blokira, če s Svetom o njem ne more doseči soglasja.

Če pa Parlament in Svet dosežeta soglasje glede sprememb, se predlog lahko sprejme. Če ne moreta doseči soglasja, se ustanovi spravni odbor, ki poskuša najti rešitev. V tej zadnji fazi druge obravnave lahko Parlament in Svet predlog blokirata.

Zakonodajni akt se sprejme, potem ko Parlament in Svet dosežeta dogovor o skupnem besedilu, ter se objavi Uradnem listu EU.

Posebna zakonodajna postopka

V nekaterih primerih lahko Svet zakonodajne akte EU sprejme sam, brez sodelovanja Parlamenta. V ta namen je treba uporabiti enega od dveh vrst posebnih zakonodajnih postopkov:

  • odobritev: Svet lahko zakonodajni akt sprejme po odobritvi Parlamenta, ki pa predloga ne more spremeniti – lahko ga bodisi sprejme bodisi zavrne;
  • posvetovanje: Svet lahko zakonodajni akt sprejme po pridobitvi mnenja Parlamenta. Svetu tega mnenja ni treba upoštevati, mora pa nanj počakati, preden sprejme zakonodajni akt.

Vrste zakonodaje EU

Spremljajte zasedanja Evropskega parlamenta v živo

Oglejte si izjave za javnost Sveta Evropske unije

Vizualni prikaz odločanja o zakonodaji EU

Spremljanje postopkov pravnega urejanja

Vsakdo lahko spremlja razvoj predlagane zakonodaje EU v celotnem zakonodajnem postopku, od načrtovanja in sprejetja do izvajanja in revizije.

Orodje za spremljanje prava EU

Iskanje po zakonodajnih postopkih

Sodelovanje pri postopkih pravnega urejanja

Agenda Komisije za boljše pravno urejanje posameznikom, podjetjem, deležnikom, nacionalnim organom in drugim organizacijam omogoča, da prispevajo k oblikovanju politik EU. Kako lahko poveste svoje mnenje:

Sodelujte, povejte svoje mnenje in glasujte

Videogalerija