Proračun EU
Proračun EU, ki združuje sredstva na ravni EU, omogoča državam EU, da skupaj dosežejo več, kot če bi ukrepale same, denimo s financiranjem projektov na področjih infrastrukture ali raziskav.
Proračun EU se uporablja predvsem za naložbe in dopolnjuje nacionalne proračune. Glavni cilj proračuna je spodbujanje rasti in konkurenčnosti na širši ravni, tj. ravni EU. Uporablja se le, kadar je vodenje pobud na ravni EU učinkovitejše od vodenja na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni.
Iz proračuna se financirajo projekti in dejavnosti, ki so usmerjeni v:
- razvoj podeželskih območij in manj razvitih regij,
- varstvo okolja,
- podporo izobraževalnim in raziskovalnim programom EU (npr. Erasmus in Obzorje),
- varovanje zunanjih meja EU,
- spodbujanje mednarodnega razvoja,
- varstvo človekovih pravic.
Primeri porabe proračunskih sredstev EU
Države EU se trenutno dogovarjajo o dolgoročnem proračunu za obdobje več let. V tem okviru se vsako leto pripravi in določi letni proračun, iz katerega se dodeljujejo sredstva za specifične projekte, programe in potrebe v skladu z dolgoročnim proračunom.
Dolgoročni proračun
V dolgoročnem proračunu, imenovanem tudi večletni finančni okvir, se določijo prednostna področja in omejitve za večletno obdobje. Večletni finančni okvir določa najvišje letne zneske za celotno porabo EU in glavne kategorije porabe ter omogoča EU, da načrtuje programe financiranja za več let vnaprej.
Trenutni dolgoročni proračun zajema obdobje 2021–2027 in je rezultat pogajanj med Evropskim parlamentom in Svetom na podlagi predloga Komisije.
Dolgoročni proračun skupaj s skladom za okrevanje po pandemiji COVID-19 NextGenerationEU znaša približno 2 bilijona evrov v tekočih cenah.
Pogajanja o dolgoročnem proračunu se začnejo nekaj let pred njegovim sprejetjem.
Komisija začne formalni postopek s predstavitvijo svežnja predlogov za naslednji dolgoročni proračun. Ta sveženj vključuje predloge naslednjih zakonodajnih aktov:
- pravni akt (uredba), ki določa, koliko lahko EU porabi (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru),
- sklep, ki določa vire prihodkov EU (v nadaljnjem besedilu: sklep o virih lastnih sredstev),
- sektorska zakonodaja, ki ureja vse programe financiranja EU.
Svet EU pripravi stališče na podlagi predlogov Komisije. V njem so opredeljene točke, za katere morajo voditelji in voditeljice EU določiti politične usmeritve in prednostne naloge. Voditelji in voditeljice EU v Evropskem svetu na tej podlagi pripravijo osnutke sklepov o svežnju o večletnem finančnem okviru, kar Svetu zagotovi politične smernice glede glavnih delov proračuna, da lahko na podlagi tega sprejme stališče.
Tudi Evropski parlament sprejme stališče o predlogih Komisije.
Potem ko vse strani sprejmejo svoje stališče, se začnejo pogajanja med Evropskim parlamentom in Svetom za dosego skupnega dogovora.
Ko se doseže dogovor, se dolgoročni proračun sprejme po posebnem zakonodajnem postopku. Ključna pravna akta sta dva:
Uredba o večletnem finančnem okviru se sprejme, ko:
- Svet doseže soglasje o dogovoru iz pogajanj,
- Evropski parlament da soglasje za zaključek postopka odločanja (Evropski parlament lahko odobri ali zavrne stališče Sveta, vendar ga ne more spreminjati).
Za začetek veljavnosti sklepa o virih lastnih sredstev je potrebno naslednje:
- soglasje v Svetu,
- mnenje Evropskega parlamenta,
- odobritev v državah EU v skladu z njihovimi ustavnimi pravili (npr. v nacionalnem parlamentu).
Dolgoročni proračun se lahko po potrebi spremeni, če se pojavijo nepredvidene okoliščine ali nepričakovani novi izzivi. Tako je bil denimo revidiran proračun za obdobje 2021–2027 zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini, rasti inflacije in obrestnih mer ter zaradi izzivov v zvezi z migracijami.
Zato je Komisija leta 2023 predlagala revizijo proračuna, Svet pa ga je sprejel po odobritvi Evropskega parlamenta leta 2024.
Časovnica pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027
Letni proračun
Vsako leto se po pogajanjih sprejme novi letni proračun. Ta določa porabo in prihodke za proračunsko leto v okviru zneskov, dogovorjenih v dolgoročnem proračunu.
Komisija predloži predlog proračuna, o katerem se nato pogajata in dogovorita Evropski parlament in Svet. Komisija je pristojna za izvrševanje proračuna.
Glede na vrsto financiranja lahko proračun EU upravljajo:
- Komisija in nacionalni organi,
- neposredno Komisija,
- posredno drugi organi v EU ali zunaj nje.
Države EU in Komisija so skupaj odgovorne za izvrševanje približno polovico proračuna.
Pogajanja in sprejemanje letnega proračuna
O letnem proračunu EU skupaj odločata Evropski parlament in Svet. Pripravi se in se o njem pogaja v letu pred njegovim izvajanjem.
- Vse institucije EU do 1. julija Komisiji pošljejo načrte prihodkov in odhodkov.
- Komisija do 1. septembra Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog letnega proračuna na podlagi veljavne uredbe o večletnem finančnem okviru in proračunskih smernic za prihodnje leto. Komisija predlog proračuna običajno predstavi že junija.
- Svet do 1. oktobra sprejme stališče o predlogu proračuna (vključno s spremembami).
- Stališče Evropskega parlamenta sledi v 42 dneh (vključno z morebitnimi spremembami).
Po predložitvi predloga in sprejetju stališč so naslednji koraki odvisni od tega, kako in kdaj se doseže dogovor.
Če se Evropski parlament in Svet ne strinjata:
- skliče se spravni odbor s predstavniki Evropskega parlamenta in Sveta, ki mora doseči dogovor o skupnem besedilu v 21 dneh po tem, ko Evropski parlament sprejme svoje stališče,
- Evropski parlament in Svet imata nato na voljo 14 dni, da odobrita ali zavrneta skupno besedilo.
Možni so trije scenariji:
- če Evropski parlament in Svet odobrita skupno besedilo: Evropski parlament sprejme proračun,
- če Svet zavrne skupno besedilo: Evropski parlament lahko še vedno sprejme proračun, vendar samo, če večina poslancev Evropskega parlamenta, ki predstavljajo 60 % oddanih glasov, glasuje za,
- če Evropski parlament in Svet zavrneta skupno besedilo ali ne dosežeta dogovora: proračun se zavrne in Komisija mora predložiti nov predlog proračuna.
Letni proračun se tako kot dolgoročni proračun lahko spremeni, da se upoštevajo nepredvidene okoliščine ali nove informacije, ki v času predloga Komisije niso bile na voljo.
To je lahko v obliki dopolnilnega pisma (če proračun še ni sprejet) ali s spremembo proračuna (med izvrševanjem). Veljajo enaka pravila kot za dolgoročni proračun.
Časovnica pogajanj o pripravi letnega proračuna