Italijanski politik Alcide De Gasperi je nadzoroval obnovo svoje države po drugi svetovni vojni in imel vodilno vlogo pri povojnem povezovanju Evrope.
Prihodnosti ni mogoče graditi s silo ali željo po osvajanju, ampak z vztrajanjem pri demokraciji, konstruktivnim duhom dogovora in spoštovanjem svobode.
Življenje in zgodovinsko ozadje
De Gasperi je bil med letoma 1945 in 1953, ko se je demokracija v Italiji utrdila in je potekala gospodarska obnova, italijanski predsednik vlade.
De Gasperi je imel tudi širšo vizijo, in sicer o mednarodnem sodelovanju kot temelju miru. Italijo je zastopal, ko se je pridružila Marshallovemu načrtu in postala del Nata. Pod njegovim vodstvom je ta država stkala tesne vezi z Združenimi državami. Naloga ni bila lahka, saj je imela Italija takrat eno največjih komunističnih strank v zahodni Evropi.
Vizija za Evropo
Po koncu vojne si je De Gasperi dejavno prizadeval za evropsko združevanje, saj je bil prepričan, da se le tako lahko preprečijo prihodnji konflikti. Imel je jasno vizijo o združeni Evropi, ki ne bi nadomestila posameznih držav, ampak bi jim omogočala medsebojno dopolnjevanje, sodelovanje in podporo.
De Gasperijevo delo je prispevalo k ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ), ki je dejansko odpravila zmožnost medsebojnega vojskovanja evropskih narodov.
Govor Alcideja De Gasperija 12. januarja 1951 v Strasbourgu
Alcide de Gasperi 12. januarja 1951 v Strasbourgu
Če bomo ustvarili samo skupno upravo brez politične volje, utelešene v nekem višjem organu, ki bi združeval mnenja držav, jih kristaliziral in preoblikoval v neko višjo obliko, bomo tvegali, da bodo naša evropska prizadevanja v primerjavi z vitalnostjo nacionalnih videti brez zagona in oropana višjih ciljev. Tako bi se morda evropske institucije zazdele nepotrebne ali celo represivne, kot se je v določenem obdobju zatona zgodilo njihovim predhodnikom v Svetem rimskem cesarstvu.