Konrad Adenauer je kot prvi kancler novoustanovljene Zvezne republike Nemčije med letoma 1949 in 1963 bolj kot kdor koli drug spremenil podobo povojne nemške in evropske zgodovine. Adenauer je kot mnogi politiki njegove generacije že po prvi svetovni vojni ugotovil, da je trajen mir mogoče doseči samo z združeno Evropo.
V preteklih desetletjih in stoletjih sta imela premog in jeklo uničevalno vlogo v konfliktih med narodi Evrope, saj sta se uporabljala za proizvodnjo orožja. Upajmo, da jih bosta premog in jeklo zdaj združila pri skupnem razmišljanju in delovanju.
Življenje in zgodovinsko ozadje
Adenauer se je rodil 5. januarja 1876 v Kölnu. Njegova žena je bila iz vplivne kölnske družine, s poroko pa je postal dejaven v politiki. Kot član katoliške stranke „Zentrum“ je v celoti izkoristil svojo politično nadarjenost in se leta 1917 povzpel na mesto župana Kölna.
V poznih 20. letih prejšnjega stoletja je nacionalnosocialistična (nacistična) stranka začela Adenauerja kampanjsko blatiti. Ko so nacisti leta 1933 prevzeli oblast, je zavrnil okraševanje mesta s svastikami za obisk Hitlerja. Posledično je bil razrešen županske funkcije, njegovi bančni računi pa so bili zamrznjeni. Po neuspelem poskusu atentata na Hitlerja leta 1944 je bil Adenauer zaprt v zloglasnem kölnskem gestapovskem zaporu Brauweiler.
Po vojni se je posvetil ustanovitvi krščanskodemokratske unije (CDU), za katero je upal, da bo protestantske in katoliške Nemce združila v eno stranko. Leta 1949 je postal prvi kancler Zvezne republike Nemčije oziroma Zahodne Nemčije.
Vizija za Evropo
Adenauer je zaradi svojih izkušenj med drugo svetovno vojno postal politični realist, pozornost pa je usmeril v spodbujanje zamisli o vseevropskem sodelovanju. Bil je velik zagovornik Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki je nastala s podpisom Schumanove deklaracije 9. maja 1950, in Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, podpisane marca 1957.
Govor Konrada Adenauerja v Metzu leta 1966
Konrad Adenauer 2. julija 1966 v Metzu
Če bomo uspeli ustanoviti organizacijo, ki bo Francozom omogočila pregled nad vsem, kar se na področju jeklarstva in premogovništva dogaja v Nemčiji, in obratno – ki bo Nemcem omogočila pregled nad dogajanjem na tem področju v Franciji, bo ta vzajemni nadzor najboljši način za izvajanje politike, ki temelji na zaupanju.