Kot član nizozemskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno je bil Sicco Mansholt priča grozovitosti lakote, ki je proti koncu vojne zajela vso Nizozemsko. Po osvoboditvi Nizozemske se je zaobljubil neutrudnemu delu, da se vojna in obubožanost ne bi več vrnili v Evropo.
Življenje in zgodovinsko ozadje
Mansholt je odraščal na kmetiji, svoje izkušnje pa je s pridom uporabil v vlogi ministra za kmetijstvo v nizozemski povojni vladi. Zaradi hudega pomanjkanja hrane in grozeče krize je Mansholt sprejel številne ukrepe za hitro obnovo preskrbe s hrano. Določil je najnižje cene za najpomembnejše kmetijske proizvode ter jih dopolnil z uvoznimi davki in izvoznimi spodbudami. Prepričan je bil, da bi morala celotna Evropa postati samozadostna in da bi bilo treba vsem zagotoviti stabilno preskrbo s hrano po dostopnih cenah.
Vizija za Evropo
Mansholt je bil vnet evropski federalist s sanjami o skupni kmetijski politiki za Evropo. Leta 1950 je pripravil načrt za skupni trg kmetijskih proizvodov v Evropi pod nadzorom nadnacionalnega upravnega organa.
Načrt se tedaj ni uresničil, vendar so ga pozneje obudili in uporabili kot navdih za kmetijsko politiko Evropske gospodarske skupnosti. Priložnost za uresničitev načrtov za skupno politiko se je Mansholtu ponudila leta 1958, ko je postal komisar za kmetijstvo v prvi Evropski komisiji.
Sicco Mansholt pojasnjuje svojo vizijo evropskega kmetijskega sektorja
Sicco Mansholt 10. decembra 1968 v Bruslju
Komisija je Svetu ministrov ravnokar predstavila svoje mnenje o tem, kaj je treba v naslednjih 10 letih ukreniti na področju evropskega kmetijstva.
Sporočila mu je tudi, da bo najprej pripravila memorandum o strukturi kmetijstva v najširšem pomenu besede.
Predvidene reforme bodo tako korenite, ne samo finančno ampak tudi strukturno, da se je Komisija odločila za pripravo memoranduma.