Evro je najmočnejši simbol evropskega povezovanja: približno 341 milijonov ljudi ga uporablja vsak dan in je druga najpogosteje uporabljena valuta na svetu. Evropskim državljanom prinaša številne koristi, zlasti kadar potujejo v tujino ali opravljajo spletne nakupe na spletnih straneh drugih držav članic.
Države članice, ki uporabljajo evro
Trenutno je evro (€) uradna valuta 20 od 27 držav članic EU, ki skupaj tvorijo evrsko območje, uradno imenovano euroobmočje.
Vse države članice EU so del ekonomske in monetarne unije (EMU), le 20 izmed njih pa je svojo nacionalno valuto zamenjalo za enotno valuto – evro. Te države EU sestavljajo t. i. evrsko območje.
V nekaterih primerih lahko države članice prosijo za izvzetje iz katere koli zakonodaje ali pogodbe Evropske unije ter se dogovorijo, da ne bodo sodelovale na določenem področju politike. Pri enotni valuti to velja za Dansko. Država je po vstopu v EU obdržala svojo nacionalno valuto.
Pridružitev držav
Države članice EU morajo za pridružitev evrskemu območju izpolnjevati tako imenovana „konvergenčna merila“.
Ti zavezujoči gospodarski in pravni pogoji so bili določeni v maastrichtski pogodbi iz leta 1992 in so znani tudi kot „Maastrichtska merila“. Vse države članice EU, razen Danske, morajo uvesti evro in se pridružiti evrskemu območju, ko bodo za to izpolnjevale pogoje.
Pogodba posebej ne določa časovnega razporeda za pridružitev evrskemu območju, ampak prepušča državam članicam, da same pripravijo strategijo za izpolnitev pogojev za sprejetje evra.
Evropska komisija in Evropska centralna banka skupaj odločita, ali države kandidatke za evrsko območje izpolnjujejo pogoje za uvedbo evra. Po oceni napredka glede na konvergenčna merila obe objavita svoje sklepe v poročilih. Sklepe nato ratificira Svet ECOFIN v posvetovanju z Evropskim parlamentom in voditelji držav ali vlad. Če je njihovo mnenje pozitivno, se postopek sprejetja lahko začne.